Novo leto je navadno čas zaobljub. Sklenemo, da bomo pospravili klet ali si obljubimo, da res ne bomo več kadili. Ali pa, verjetno ena izmed najpogostejših izbir, prisežemo, da bomo shujšali. Letni cilji (ali zaobljube) so super stvar, so naš svetilnik skozi leto. Gotovo pa se skoraj nihče ne zaveda, kako frustrujajoče so lahko novoletne zaobljube za ostale okrog vas.
Redko si ob novem letu postavim osebne cilje. Predvsem zato, ker mi ni blizu ideja, da bi “osebno načrtoval” ravno v tistem obdobju, ko to od mene zahteva koledar. Hkrati takrat navadno nimam nobene pametne ideje, pa si potem zmišljujem stvari, ki zame sploh niso pomembne.
Toliko bolj pogosto si cilje postavljam med letom – npr. da bom vsaj 3x na teden tekel, ali da bom nadaljeval/končal univerzitetno izobrazbo.
Žal pa to za večino ne drži. 1. januar je prikladno prelomen dan v letnem koledarju, zato za večino pomeni začetek izvajanja letnih ciljev. Vse lepo in prav. Vendar roko na srce, povprečen posameznik se svojih novoletnih zaobljub drži natanko 14 dni, ali pa maksimalno kak dan več, potem pa izvajanje odloži na … druge čase.
Kar efektivno pomeni, da je v času med 1. in 14. januarjem na določenih lokacijah pretirana gneča. Dober primer je npr. fitnes – prvih 14 dni novega leta se vanj zgrne nepopisna množica ljudi, ki podkrepljeni s slabo vestjo zaradi prazničnega prenažiranja poskušajo različne metode izganjanja odvečnih kilogramov. Po dveh tednih se stvar seveda umiri in vrne na stare tirnice, vendar v tem času za ostale, redne obiskovalce, navadno zmanjkuje prostora. Sitno!
Ali pa na fakulteti – zaobljuba “letos pa bom res končal” še prevečkrat drži le prvih nekaj dni novega leta, kar se aktivno odraža v prezasedenostih predavalnic. Ste opazili, ali je tako morda zgolj pri nas?
Malo za šalo, malo za res. Skušajmo načrtovati realno in potem te naše obljube resnično uresničevati. Dlje kot 14 dni. V nasprotnem primeru delaš zgolj sitnost ostalim
O čem gre: novo leto, novoletne zaobljube, življenjski cilji